Kateri dogodek je začel prvi april, se ne ve, obstajajo pa mnoga ugibanja. Med različnimi državami in državniki pa obstajajo mnoga prilaščanja pričetka tega praznovanja.

Različni primeri potegavščin na omenjeni dan segajo že v 14. stoletje, vendar pa je bilo najverjetneje praznovanje prvega aprila prvič zabeleženo leta 1508 v Franciji. Zabeleženo je bilo pod še sedaj aktualnim imenom »Poisson d’avril«, to v prevodu pomeni aprilska riba in naj bi izhajalo iz neopaznega pritrjevanja papirnate ribe na hrbet nič hudega sluteče osebe. Vsekakor so se potegavščine dobro prijele, zaradi bolj sproščene note pa tudi prinesle boljšo voljo med ljudi ob prihajajoči pomladi in zopet daljših dnevih.

Smeh, ki ga prvi april spodbuja, je vrhunsko zdravilo proti stresu in za boljše počutje, če ga je dovolj, pa pomaga tudi proti marsikateri psihosomatski bolezni. Ob iskrenem smehu najprej dodobra razgibamo obrazne in tudi druge mišice, ob tem pa se sprošča še hormon endorfin, ki pomaga regulirati bolečino, zmanjšuje stres in širi občutek sreče. Ne obstaja zaman slovenski rek »smeh je pol zdravja«. Tega še posebno potrebujemo v teh dneh, ko izolacija in pomanjkanje medosebnih stikov lahko privedeta tako do depresije kot tudi obupa. Slednja najbolj učinkovito preganjajo ravno hormoni sreče.

Letošnji prvi april je v zadnjih letih poseben. Zaradi pandemije smo prisiljeni ostati doma vsak dan z istimi ljudmi, brez možnosti sprememb. To neizogibno privede do zaostrovanja odnosov med družinskimi člani. Če si skupaj nekaj ur na dan, je mnogo manj verjetno, da bo prišlo do konflikta, kot če si v istih prostorih, z istimi osebami dan za dnem. Do razelektritve domačega ozračja lahko pride na več načinov. Eden izmed njih je prepir, ki je vse prej kot želena rešitev. Drugo možnost pa s seboj prinaša prav prvi april, ki s svojo šaljivostjo in potegavščinami lahko razbije monotono vzdušje in na bolj sproščen način pripelje do bolj sproščenih odnosov.

Seveda pa vsaka šala ni dobra za izboljševanje odnosov, tako kot vsako leto je zato letos še toliko bolj pomembno, da skrbno razmislimo, kakšno šalo oziroma potegavščino bi želeli pripraviti svojim bližnjim. Nikakor ne smemo pozabiti, da je dobra šala še vedno spoštljiva in konstruktivna, medtem ko bo žaljiva šala, zaradi katere bo morebiti nastala škoda, zagotovo sprožila kaj drugega kot smeh in odobravanje.

Zato, v kolikor imaš idejo za dobro šalo, jo posnemi in pošlji na mc.vic@nefiks.si, da se ji bomo lahko nasmejali tudi drugi. Hkrati pa boš sodeloval na 1. netradicionalnem natečaju za najboljšo prvoaprilsko potegavščino, ki bo potekal preko Facebook glasovanja. Več o dogodku si lahko prebereš na FB in spletni strani Mladinskega centra Vič ali pa na Facebook strani Zavoda Nefiks.

Naj se smeh razlega,
da #ostanidoma
ne bo nadlega.

Peter Knific, koordinator dejavnosti v Mladinskem centru Vič