Komercialna podoba meseca decembra se opira na besede praznovanja, blišča, topline in ljubezni. Pa ni za vse tako, za mnoge praznični čas še poglablja že tako prisotno stisko. Sezonska razpoloženjska motnja (tudi zimska depresija) ali pa le občutek tesnobe ali praznine, ki nastane ob refleksiji na sporočila, ki nam jih predstavljajo popularni mediji so še bolj pogosti v tem času leta. In letošnjega decembra ponovno zaključujemo koronsko leto, ki mu mogoče sledi še eno. 

Krizne situacije, kot je ta, ki smo jo prestajali mnogokrat lahko rezultira v iskanju rešitev ali pobega v uporabi substanc. Rizična vedenja, ki so lahko v trenutku stiske le začasna, zaradi svoje narave, lahko kaj kmalu postanejo navada in ponekod tudi odvisnost. V mesecu decembru se zavedamo tudi tega in tako smo se v četrtek, 16. 12. ponovno pridružili predavanju dr. Uroša Perka, ki je tokrat v Informativni-svetovalni pisarni Zavoda Pelikan – Karitasa za strokovne delavce pripravil predavanje z naslovom Kako se (uspešno) spopadati z odvisnostmi? kjer je dr. Perko predstavljal različne vrste odvisnosti in posebej izpostavljal problematiko zdravljenja nekemičnih odvisnosti, med katerimi zadnja leta zelo izstopajo digitalne zasvojenosti. 

Ravno digitalne odvisnosti predstavljajo tako veliko tveganje iz dveh razlogov. Prvi je njihov nastanek, ki se zgodi mimogrede. Digitalne naprave, aplikacije in platforme so ustvarjene z razmislekom o tem, da te postajajo prav to – zasvojljive. Na uporabnika se prenaša močne dražljaje, ki jih ustvarjajo takojšnjo zadovoljitev – to prinaša vsakršno obvestilo na telefonu ali drugače skomunicirana potrditev, ki ustvarja uporabnikovo odvisnost. Drugič – Perko nam je predstavil, kako široko razširjen je ta problem in navajal, da že več kot 50 % mladih svoj prosti čas (vsaj delno) preživlja virtualno. Med temi so tudi najmlajši, ki jim potop v digitalni svet že zelo zgodaj predstavlja sprostitev, ki zaposli njihove možgane. To pa, kot pravi Perko, povzroča med njimi čustveno otopelost in na dolgi rok izgubo smisla. Sam je izkušen za delo z odvisniki, ki na zdravljenje prihajajo v komune, digitalne zasvojenosti pa se pojavljajo pri uporabnikih kot ena od pridruženih odvisnosti. Te so težko ozdravljive, saj so v človeka tako zelo vkoreninjenje. Oteževalno situacijo postavlja tudi splošna družbena usmerjenost, ki del našega življenja umešča na splet. Popolna abstinenca torej ni mogoča za normalno delovanje, je pa, kot pravi Perko, vsaj za nekaj časa resnično potrebna. Potem pa nastopi iskanje smisla, ki presega uporabo digitalnih platform in reintegracija v družbo, v kateri uporabnik živi z novimi navadami, ki izključujejo škodljive. Dr. Perko tako govori o celotni preobrazbi, ki je za tiste hujše uporabnike mogoča tudi (in predvsem) v komuni. Pomembno je, da si uporabnik ustvarja temelje življenja, da bo tega lahko kasneje živel kvalitetno, kar pa je mnogokrat zelo težko. 

Povprašali smo ga tudi, kako poteka zdravljenje mlajših in kako pogosto je sploh prepoznana odvisnost v mlajših letih? Pogosto, pravi Perko, kot navajajo tudi druge organizacije, ki se ukvarjajo z mladimi na tem področju (glej: Logout). In zdravljenje mora biti podprto s strani družine oz. pomembnih drugih, ki naj predstavljajo oporo in nudijo podporo. Če želimo, da bi bile spremembe dolgotrajne morajo biti te trdovratne, kar presega samo prepoved in začasno abstinenco. Takšno podporo pa lahko posameznik dobi tudi v zdravljenju v komuni (ali neki drugi obliki močne skupnosti), kjer gre za vertikalno hierarhijo podpore, ki si jo poleg strokovnega osebja nudijo tudi uporabniki med seboj. Izkušnja osebe, ki je presegla problem, ki se pojavlja tudi pri tej prvi, spodbuja iskanje lastnega smisla. 

To in še mnogo več je z nami delil dr. Perko, ki smo se mu pridružili že drugič v tem letu, po prvih dveh skupnih dogodkih, ki jih je pripravil za Mladinski center Vič. V novembru (mesecu preprečevanja zasvojenosti) je pripravil predavanje za mlade in drugega za mladinske delavce na temo Uporabe marihuane med mladimi. Več o temi si preberi v tem prispevku.