Ko govorimo o prostovoljstvu, ga pogosto povezujemo s pomočjo drugim, dobrodelnostjo ali preživljanjem prostega časa.
Redkeje pa govorimo o tem, da je lahko prostovoljstvo tudi ena izmed najbolj dostopnih oblik pridobivanja izkušenj, kompetenc in samozavesti za prihodnjo kariero.
Ko so naši starši ali stari starši vstopali na trg dela, je bila pot pogosto precej jasna.
Zaključiš šolo, dobiš prvo službo, začneš pri enostavnejših nalogah in skozi leta nabiraš izkušnje, samozavest ter odgovornost. Danes se zdi, da ta pot postaja vse manj samoumevna.
Vedno več raziskav opozarja, da umetna inteligenca in avtomatizacija prevzemata predvsem rutinske, ponavljajoče in administrativne naloge. To so pogosto ravno naloge, na katerih so se nekoč učili začetniki. Pisanje poročil, zbiranje informacij, osnovne analize, administrativna opravila, obdelava podatkov. Velik del tega danes vse hitreje opravljajo digitalna orodja in umetna inteligenca. Posledično se spreminjajo tudi pričakovanja delodajalcev.
Od zaposlenih se vedno manj pričakuje zgolj izvajanje nalog in vedno bolj sposobnost sodelovanja, odločanja, ustvarjalnega razmišljanja in dela z ljudmi. Zato ni presenetljivo, da veliko mladih ob vstopu na trg dela dobi občutek: »Pravkar sem zaključil šolo, delodajalci pa iščejo nekoga z desetimi leti izkušenj.«
Seveda ne iščejo nujno desetih let delovne dobe. Pogosto pa iščejo nekaj drugega: sposobnost komunikacije, samostojnost, odgovornost, delo v timu, organizacijo dela, reševanje problemov, prilagodljivost, empatijo, presojo. To so kompetence, ki so jih ljudje včasih razvijali postopoma skozi prva leta zaposlitve. Danes pa postajajo sestavni del velike večine delovnih mest že od samega začetka.
In tukaj postane prostovoljstvo zanimivo. Ne zato, ker bi bilo nadomestilo za zaposlitev. Ampak zato, ker mladim omogoča prostor, kjer lahko te kompetence začnejo razvijati že prej. Ko pomagaš organizirati dogodek, se učiš sodelovanja. Ko delaš z obiskovalci, razvijaš komunikacijo. Ko prevzameš odgovornost za nalogo, razvijaš zanesljivost. Ko rešuješ nepričakovane težave, razvijaš presojo in prilagodljivost. Ko sodeluješ z drugimi prostovoljci, se učiš timskega dela.
To niso samo prostovoljske izkušnje. To so izkušnje, ki jih boš potreboval skoraj kjerkoli boš delal.
V svetu, kjer umetna inteligenca vse bolje opravlja rutinske naloge, postajajo prav človeške sposobnosti vedno pomembnejše. Paradoks prihodnosti dela je zato zanimiv: Bolj ko postaja tehnologija zmogljiva, bolj pomembne postajajo lastnosti, ki nas delajo ljudi. Zato prostovoljstvo danes ni samo pomoč skupnosti. Je tudi ena izmed najbolj dostopnih priložnosti za razvoj kompetenc, ki jih trg dela vse bolj potrebuje.
